​Projekt inštalacij centralnih sistemov načrtujemo skupaj s stranko. Z individualnim pridemo do najboljših rešitev. V podjetju Instalacije Tone izvajamo vse strojne instalacije tako pri novogradnjah kot tudi pri adaptacijah hiš in stanovanj.

​

Pri ogrevanju je bistvenega pomena izbira pravega načina, pravih materialov ter kakovostna izdelava po konkurečnih cenah. Tega se Instalacije Tone zavedamo in s pomočjo znanja, izkušenj in najkakovostnejšega materiala strankam omogočajo brezhibno delovanje vgrajenih sistemov tudi v prihodnje.

​

​Izbirate lahko med klasičnim raditorskim ogrevanjem, konvektorskim ogrevanjem, ki se lahko izvaja v kombinaciji s hlajenjem, ter talnimi in stenskimi ogrevalno-hladilnimi sistemi.

 

Sestavni deli centralne kurjave 

​

• Konvencionalne kotle (klasični toplovodni kotli), ki obratujejo v visokotemperaturnih ogrevalnih režimih oziroma sistemih (90/70 °C, 85/65 °C). Temperatura grelne vode v kotlu je navzdol omejena s temperaturo kondenzacije. Potrebna je regulacija temperature dovoda v ogrevalnem sistemu, kar omogoča mešalni ventil, ki primešava ohlajeno vodo iz povratka.

• Nizkotemperaturni kotli, ki so ponavadi litoželezni ali na korozijo odpornih materialov – zlitin. Izdelani so tako, da se srednja temperatura ogrevalnega medija, regulirana v odvisnosti od zunanje temperature,  giblje med 40 in 75 stopinj celzija

• Kondenzacijski kotli poleg toplote dimnih plinov izkoriščajo tudi tisti del toplote, ki se pri zgorevanju goriva pretvori v kondenzacijsko toploto vodne pare. Ta del se pri klasičnih kotlih ne izkoristi, temveč se preko dimnika odvaja v okolico.

• Raztezna posoda je naprava, ki preprečuje povečanje pritiska vode in ustvarjanje pare v prekomerno segretem kotlu. Pri zvišanju temperature vode se poveča tudi njena prostornina, njeno povečanje pa izravnava raztezna posoda.

• Mešalni ventil prilagodi potrebne količine toplote za ogrevanje trenutnim potrebam v stavbi. Čim bolj natančno je prilagajanje, tem manjša količina nezaželene toplote bo prišla v stavbo in jo ogrevala bolj, kot je potrebno.

• Gorilnik na tržišču imamo ogromno proizvajalcem gorilnikov. Glede na samo delovanje in moč gorilcev poznamo več vrst le-teh: s predgretjem, brez predgretja, s kratkim vratom, z dolgim vratom. Pri nakupa gorilnika moramo biti pozornost na zanesljivost delovanja gorilca, da ima čim boljše izgorevanje, visok izkoristek, kompatibilnost z kotli.

• Varnostni ventil ja naprava, ki služi kot varnostni člen, ki samodejno sprosti prevelik tlak v sistemu oz, ko ta preseže najvišjo dovoljeno vrednost, običajno je to 3 bare.

• Obtočna črpalka omogoča kroženje vode po ogrevalnih telesih oz. ceveh. Najpogosteje se uporabljajo t.i. inteligentne črpalke, ki omogočajo nastavitev ustrezne višine tlaka in pretoka.

 

Načini gretja prostorov

​

Radiatorsko ogrevanje

Ogrevala dovajajo v prostor toploto iz centralnega ogrevalnega sistema s prestopom ali konvekcijo. Najbolj razširjeno ogrevalo je radiator, ki segreva zrak, ki zaradi temperaturnih razlik kroži po prostoru. Stene, strope in tla segreva topel zrak in sevanje, ki ga oddaja radiator. Radiatorske sisteme odlikujeta preprosta ter cenovno ugodna vgradnja ter enostavno vzdrževanje in čiščenje.

​

Talno ogrevanje

Talno ogrevanje je nizkotemperaturno ogrevanje, ki je primerno predvsem za novogradnje, kot samostojno ogrevanje ali v kombinaciji z radiatorskim ali konvektorskim ogrevanjem, odvisno od namembnosti objekta. Pri talnem ogrevanju je bistvenega pomena izračun toplotnih izgub,ki ga izdelamo in na podlagi izračuna določimo potrebne moči talnega ogrevanja za vsak prostor posebej. Bistvenega pomena pri talnem gretju je zagotovo kvalitetna regulacija, saj pripomore k večjemu udobju in prihranku. Izvajamo električno in vodno talno ogrevanje. Za vse prostore ali samo izbrane.

​

Stensko ogrevanje

Stensko ogrevanje je način ogrevanja, ki deluje na principu nizkotemperaturne izmenjave toplote, kar omogoča zdravo bivanje pri odličnih klimatskih pogojih. Toplota prehaja v prostor s sevanjem, deloma tudi s konvekcijo. Zaradi nizkotemperaturnega prestopa toplote so sistemi energijsko varčni, konstrukcijsko enostavni ter cenovno dostopni.

​

Vrste goriv

​

Kot vir energije lahko v sistemih za centralno ogrevanje uporabimo različna fosilna goriva: premog, kurilno olje, zemeljski in tekoči naftni plin, les in lesno biomaso ter obnovljive vire. Pri izbiri goriva je poleg njegove cene pomembna še zanesljiva oskrba, cenovna konkurenčnost in vpliv uporabe posameznega goriva na okolje. Vrste: ​

•trda goriva (drva, premog, briketi...)

•tekoča goriva (kurilno olje)

•plinsko gorivo (butan, zemeljski plin)

•električna energija, alternativna "zelena" energija ( sonce, voda, zemlja, veter...)

​

Ogrevanje s kotli 

​

Pri načinu ogrevanja s kotli so se razširile kombinirane kurilnice, ki omogočajo kurjenje dveh različnih energentov (npr. olje – drva). Pri tem uporabljta dva kotla ter avtomatski preklop med njima, kar omogoča maksimalno udobje. Poznamo pa tudi dvokuriščne kotle.

​

a) Ogrevanje s plinskimi kotli

Poznamo več vrst plinskih kotlov:

•    nizkotemperaturni kotli z tlačnim plinskim gorilnikom (izkoristki 90-96%),

•    kotli z atmosferskim gorilnikom (izkoristki do 92%),

•    kotli na prisilni vlek (izkoristki do 92%),

•    kotli na prisilni vlek z modulacijo ventilatorja (izkoristki 92%),

•    kondenzacijski kotli z zunanjo kondenzacijo (izkoristki do 103%),

•    kondenzacijski kotli z kondenzacijo z prirejenim kuriščem (izkoristki do109%

 

Najboljše izkoristke dosegamo pri kondenzacijskih plinskih kotlih. S kondenzacijo pridobimo del toplote, ki bi se drugače neizkoriščena izgubila skozi dimnik.  Pri tem moramo zagotoviti zadosten vlek ter ustrezno dimniško tuljavo. Zaradi tega imajo kondenzacijski kotli močnejše ventilatorje, dimnik pa mora biti izdelan iz ustreznega materiala, ki je odporen na kisline ter nepropusten (posebna plastika ali debelo-stenski aluminij). Ponavadi se ustrezno dimniško tuljavo preseka 80 mm spusti v obstoječi dimnik ali prezračevalni kanal. V kolikor gre za novogradnje se dimniški sistem izvede z dvojno (koaksialno) cevjo in ne potrebujemo dodatnega dimnika. Količina dodatno pridobljene toplote je odvisna od sestave kuriva ter temperaturnega režima ogrevalnega sistema.

​

V splošnem velja, da je najboljši energent za kondenzacijske plinske kotle zemeljski plin, temperatura v ogrevalnem sistemu pa naj bi bila čim nižja (talno, stensko ogrevanje). To ne pomeni, da kondenzacijski kotli niso primerni tudi za drugačne sisteme, saj kljub temu dosegajo veliko boljše izkoristke. Tako lahko z kondenzacijskimi kotli zmanjšamo porabo goriva do 15% v primerjavi z klasičnimi ter več kot 40% v primerjavi z starimi kotli.

​​

b) Ogrevanje z oljnimi kotli

Poznamo več vrst oljnih kotlov.

•    Nizkotemperaturni kotli z tlačnim gorilnikom (izkoristki 90-96%)

•    Klasični kotli  (izkoristki do 92%)

•    Kondenzacijski kotli (izkoristki do 105%)

Pri kotlih na olje je tehnologija izdelave kondenzacijskih kotlov bolj zahtevna kot pri plinskih kotlih, kar upiva tudi na ceno. Z rastjo cen energetskih virov se vedno bolj uveljavljajo. Še vedno pa prevladujejo klasični trovlečni kotli. Veliko lahko prihranimo z regulacijo.Pomembno je, da je kotel izdelan iz korozijsko odpornih materialov.

​

c) Ogrevanje s kotli na biomaso 

 V Sloveniji je letni posek še vedno le okoli 40 % letnega prirastka, kar pomeni, da imamo zaenkrat lesa še več kot dovolj. V zadnjih letih so se kotli na lesno biomaso tako razvili, da jih je po funkcionalnosti moč primerjati s kotli na plin ali s kotli na olje.

​

Prednosti lesne biomase

•    udobje pri uporabi,

•    obnovljiv in CO2 nevtralen energetski vir,

•    kratke transportne poti,

•    najmodernejše tehnologije izgorevanja, nizke emisije,

•    neobčutljivost na krizne razmere,

Vrste lesne biomase

Na voljo je več vrst lesne biomase:

​

a) Polena so najbolj razširjen ter najbolj poznan energent vendar pa je za kurjenje z poleni potrebno nekoliko več opravil. Cena za nažagan kubični meter drv se giblej od 50 do 80 evrov.

 

b) Peleti so se v zadnjem času kot energent močno razširili. Njihovo kurjenje je popolnoma avtomatizirano, tako da ga lahko po funkcionalnosti primerjamo z oljem. Njegova prednost pa je predvsem v ceni, saj je približno za polovico cenejši od olja.

 

c) Sekanci pa so se razširili predvsem za obratovanje v večjih kuriščih, saj so kotli za kurjenje sekancev tehnološko veliko bolj zahtevni. Glavni problem biomase kot energenta za majhne kotle je v samem skladiščenju.

​

Vsi lesni energenti potrebujejo za skladiščenje več prostora kot olje ali plin.

​

Subvencije za vgradnjo kotolov na lesno biomaso ... več

​

 

Toplotne črpalke za ogrevanje

 

​Alternativni viri ogrevanja kot so toplotne črpalke, predstavljajo energetsko učinkovit in okolju neškodljiv način ogrevanja. Toplotne črpalke so naprave, ki črpajo toploto iz okolice ter jo pretvarjajo v toploto primerno za ogrevanje prostorov in segrevanje sanitarne vode.

​

Podtalna voda kot vir toplote za toplotne črpalke

 

Temperatura podtalne vode je običajno zelo konstantna in znaša okoli 10-12°C. Za uporabo podtalne vode je potrebno pridobiti vodno dovoljenje, ki ga izda MOP oz. ARSO.

​

Običajno toplotne črpalke ohladijo vodo za 3 do 4°C temperaturo. Močnejše ohlajanje ni primerno niti za okolje niti za napravo.

Pri uporabi vode kot vira toplote le te ne onesnažimo, saj je ločena od same toplotne črpalke. Pred njeno uporabo pa je nujno izvesti črpalni test, ki nam pove kakšen je pretok podzemne vode

​

Subvencije za vgradnjo toplotnih črpalk ... več