Instalacije Tone so pooblaščen izvajalec plinskih instalacij. Prednost strank pri uporabi storitev Instalacij Tone predstavlja celovita rešitev menjave plinskih peči, ki po potrebi vključuje tudi sanacijo in adaptacijo dimnika s zagotovitvijo vseh potrebnih uporabnih dovoljenj.

​

Za dodatne informacije o dejavnikih, ki jih je pri menjavi potrebno upoštevati, prilagamo članek iz revije Moj dom iz septembra 2010, avtorja Bukovec Jošta.​

​​  

Sanacija plinskega ogrevanja: zamenjava peči 

​​

V prilogi Moj dom smo že govorili o plinskih pečeh na atmosferski vlek in predstavili težave, tokrat pa nadaljujemo to zanimivo tematiko. Zaradi novih zahtev in predvsem drugačne klime v stanovanjih (zrakotesnost), se danes kot etažne peči praviloma uporabljajo kotli na prisilni vlek in kondenzacijske peči. V osnovi je princip delovanja glede zagotavljanja svežega zraka pri obeh enak. Svež zrak namreč priteka po koaksialnem dimniku ali po dodatni cevi. Po notranji cevi izhajajo dimni plini ven, po zunanjem plašču cevi pa peč s pomočjo posebnega ventilatorja črpa zrak iz zunanje okolice. In gorenje poteka popolnoma neodvisno od zraka v stanovanju, gre praktično za zaprto izgorevalno komoro.

​

​Eno stanovanje, en kotel

​

​Pogojev za takšen način sanacije obstoječega dimnika je več. Naj jih naštejemo: v obstoječem dimniku, v katerega se vstavi novi koaksialni dimnik, ne sme biti priključene nobene druge naprave (peči ali nape), ki bi vnašala v dimnik razne nečistoče. Obvezna je izdelava projekta, ki ga naredi projektant na podlagi podatkov, kot je popis vsebine, tehničnih podatkov, varnostnih zahtev, stroškov, izbire kotla, podatkov o kotlu.

 Projekt je obvezen vedno, ko se odločimo za prehod s klasičnega kotla na prisilni vlek. Potem sledita izvedba po projektu in na koncu dimnikarski pregled pred uporabo. Dimnikarsko podjetje dobi na vpogled celoten projekt in vse podatke, izvajalec montaže pa mora dati tudi izjavo o ustreznosti naprave in dimovoda, ki sedaj deluje kot popolnoma zaprta naprava. V primeru, da je obstoječ dimnik dovolj velik, lahko rešimo dotok svežega zraka po dimniku, v katerega smo predhodno vgradili cev za odvod dimnih plinov. Druga možnost je tudi ta, da cev za zajem svežega zraka speljemo s stene fasade. Na tak način lahko priključimo tudi več kotlov, vendar identičnih, vse povezave s kakovostnim dimnikom pa morajo biti zrakotesne.

​

​Fasadni dimniki

​

​Druga možnost, ki se tudi uporablja v etažnih stanovanjih, je dimnik, ki ga naredimo na novo po zunanji strani fasade. Dimnik mora biti sestavljen iz originalnih elementov, ki jih ponujajo proizvajalci kotlov, vsebuje pa tudi element, ki omogoča, da peč dobi sveži zrak takoj na izhodu dimovoda na fasado. Ta oblika dimnika po zunanji fasadi je uporabna, vendar estetsko dokaj sporna. Izpuh, ki ga izpeljemo samo skozi fasado na prosto, pa je omejen z močjo peči, in sicer do 11 kW.

​

​Najelegantnejše rešitve predstavlja montaža kondenzacijskih peči, ki so na pohodu zadnjih nekaj let. Ob sistemu izgorevalnega zaprtega kroga so namreč uvedli tudi kondenzacijsko tehnologijo. V dimnih plinih je voda v obliki vodne pare, ki se pozimi vidi kot meglica. V vodni pari se skriva dokaj veliko energije. Inženirji so zaradi boljšega izkoristka kotla razvili tak proces izgorevanja, kjer se vodna para še dodatno ohladi in odda svojo energijo. Prav tako so z nastankom koaksialnih dimnikov nastale še dodatne prednosti, namreč hladen zrak se že na poti do peči nekoliko ogreje, dimni plini pa se dodatno ohladijo. Tak dimnik deluje kot rekuperator energije.

​

​Za kondenzacijske peči samo plastika in nerjaveče jeklo

​

​Razlika med klasičnimi in kondenzacijskimi kotli je tudi v temperaturi dimnih plinov. Klasična naprava spušča v dimnik temperaturo okoli 150 stopinj, kondenzacijska pa okoli 60 stopinj Celzija. Nižja temperatura izgorevanja predstavlja tudi manjši izpust dušikovih oksidov. Edino, kar je treba dodatno izdelati, je odtok kondenzata iz dimnika in plinske peči, izkoristki so precej boljši, ker pa dimni plini skoraj ne vsebujejo vodne pare, so izjemno lahki, kar pomeni, da to praktično omogoča veliko dolžino dimniških cevi. Seveda pa ob tem po vsej dolžini dimnika kondenzira vodna para in temu primeren mora biti tudi dimnik. Pri klasičnih napravah je bil dimnik aluminijast, danes pa se za kondenzacijske peči uporabljata samo plastika in nerjaveče jeklo.

 

​​Če se za sanacijo odloči več stanovalcev v istem bloku, je mogoče izdelati tudi dimnik za več uporabnikov hkrati. V en dimnik je lahko priključenih več peči in to so tudi najbolj elegantne rešitve, Vaillantove peči pa na primer omogočajo do pet naprav v enem idealnem dimniku. Naj vas ob tem vseeno spomnimo še na nekaj. Dimnikarji so nas namreč opozorili, da nekateri domači mojstri za kondenzacijske peči uporabijo kar navadne kanalizacijske cevi, kar se nam zdi nekoliko nenavadno, kajti takšni materiali nimajo atestov za delovanje kot odvodniki dimnih plinov, pa še njihova življenjska doba je krajša. Ne znamo si predstavljati, da nekdo naredi tako neumnost zato, da bo prihranil nekaj evrov. Plastični dimnik mora biti originalen, ne pa domača izvedba.
​​​

​​Zamenjava plinske peči ne predstavlja posebnega problema

​

​Odločitev za zamenjavo plinske peči nikakor ne predstavlja posebnega problema, svetujemo pa vam temeljit premislek in uskladitev lastnikov stanovanj v isti liniji ter predvsem strokovno sodelovanje dobrega projektanta in izvajalca, ki bo nemalokrat poskrbel za praktično vse. Za predstavitev in svetovanje glede možnosti za projekt oziroma projektanta in kakovostno izvedbo. Nikakor ne pristanite na približne rešitve, kajti te se vam lahko prej ali slej maščujejo. Morda ne boste dobili dimnikarskega soglasja ali boste imeli celo kakšne druge težave.

​

 Vzdrževanje naprav

​

Strokovnjaki priporočajo letne servise peči ali pa najmanj enkrat na dve leti. Med servisom izvajalec preveri dimne pline, nastavitve in nekatere varnostne mehanizme. Priporočamo vam, da servis naročite v pomladnih ali poletnih mesecih, ko imajo serviserji več prostega časa. V času ogrevalne sezone so praviloma močno zasedeni in takrat rešujejo bolj urgentne primere.

 

Vodni kamen in ogrevalna voda za ogrevanje radiatorjev

​

Ko v plinsko peč in radiatorje natočimo vodo iz vodovodnega omrežja, lahko pride do izločanja vodnega kamna v toplotnem izmenjevalniku zaradi velike vsebnosti trdote vode, še posebno na območjih Ljubljane, Domžal, Medvod… Tako se lahko nabira vodni kamen tudi do debeline nekaj milimetrov, kar pa predstavlja resno težavo v toplotnem izmenjevalcu. Vodni kamen deluje kot toplotni izolator; pri 1000 stopinjah se lamele začnejo pregrevati, ker v vodo ne prehaja dovolj toplote, energije. Pojavi se slab izkoristek, posledično bolj kurimo in pospešimo propad sistema, zato je nujno preprečevanje in odstranjevanje vodnega kamna.

 Da se tovrstnim težavam izognemo, svetujemo ob prvi napolnitvi ogrevalnega sistema uporabo mehke vode oziroma naj njena trdota ne presega pet nemških stopenj. Še posebno je ta težava opazna pri modernih ogrevalnih napravah, ki so konstruirane za visoke izkoristke in ekološko sprejemljivo delovanje.